Get Adobe Flash player

   Začetek teniške sezone 2020 je, v primerjavi s preteklimi sezonami, potekal nekoliko drugače. Bitka z epidemijo Covid-19 je močno spremenila tudi vsakoletni ritem TK Mengeš, ki je sezono sicer začel ob koncu meseca aprila, kot je bilo v navadi v preteklih sezonah, a pod nekoliko spremenjenimi pogoji. Spremenil se je tudi letni plan aktivnosti, saj so bili vsi dogodki do nadaljnjega odpovedani. Na našo veliko srečo pa je hitro izboljševanje stanja omogočilo prižig zelene luči tudi za nekoliko bolj množične dogodke na prostem ter tako omogočilo pogoje za izvedbo prvega letošnjega turnirja. Otvoritveni turnir smo tako izvedli v soboto 23. maja.

   Kar 40 igralcev in igralk se je prijavilo na letošnji otvoritveni turnir. Željni dobre družbe in prvih turnirskih tekem, smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah pred klubsko brunarico ter opravili žreb parov. Tekmovanje smo izpeljali v treh krogih, v katerih smo pare sproti žrebali. Tekmovanje je potekalo tekoče in brez zapletov ter predvsem brez poškodb, kar, po dolgi tekmovalni abstinenci, predstavlja ključen podatek. Ker igrišča TK Mengeš prenesejo le 20 igralcev na enkrat, je vseskozi polovica igralcev močno navijala ob ograji, druga polovica pa prikazovala vrhunske predstave na igriščih. Dodatno energijo smo sproti pridobivali s pomočjo odličnega bograča in dobrot z žara. Iz rednega dela tekmovanja se je v končnico uvrstilo 16 najboljših igralcev, kateri so bili v nadaljevanju ponovno deležni žrebanja četrtfinalnih parov, od tedaj pa so bili pari fiksni. Tekme so postajale daljše in vedno bolj napete, občinstvo vedno bolj razigrano, vzdušje ob igrišču pa se je še bolj razživelo. Zametki profesionalizma pri vseh štirih finalistih so obetali vrhunsko tekmo, pričakovanja pa so se izkazala za upravičena. A začnimo s tretjim mestom. Zasedla ga je mešana dvojica izpod šmarnogorskih in rašiških gozdov, ki sta jo sestavljala Gašper Hren in Olga Avsenik. Kot je bilo že rečeno, smo bili v finalu priča vrhunski predstavi teniških virtuozov, v kateri pa sta nekoliko nižjo stopničko zasedla Filip Bator in Primož Slapar. Na najvišjo pa sta se povzpela najhitrejši igralec v TK Mengeš Damjan Grašič in poznavalec švicarskega tenisa David Majcen. Sledile so čestitke najvišje uvrščenim, izjave za javnost, podelitev nagrad in ostali ceremonial.

   Tako se je prvi letošnji turnir počasi končal. Nekateri so višek energije sproščali še v poznopopoldanskih ekshibicijskih tekmah, nekateri celo z lesnimi loparji, kot da bi vedeli, da nas v jesenskem delu sezone čaka t.i. Beli turnir z lesenimi loparji. Spet drugi pa so preostanek dneva preživeli pod lipo ob prijetnih pogovorih in ob pričakovanju novih zmag na prihajajočih dogodkih, katerih letos planiramo še veliko.

Tim Janežič

Mengeš, 30. maja 2020

Dedki TK Mengeš smo se zadnjo soboto v maju zopet zbrali v Športnem parku, da odigramo med seboj teniški turnir. Letos smo bili točni kakor doslej še ni zgodilo. Še tisti, ki se je opravičil, da bo malo zamudil, je prišel pol ure prej kakor je najavil.

Po nekaj obnovitvah pravil tega turnirja, tudi obveznega fotografiranja udeležencev, smo začeli skoraj tri urno neprekinjeno igranje. Kot že tolikokrat do sedaj se nas je zbralo 16 igralcev, med nami je bil tudi novinec. Vzpodbujat nas je prišel še igralec iz prejšnjih turnirjev, ki zaradi poškodbe tokrat ni igral. Ob 9.30 h smo zasedli štiri teniška igrišča, tako da so ostali člani kluba lahko igrali na enem prostem igrišču. Po ogrevanju smo odigrali 5 kol. Le enkrat samkrat je nastal manjši nesporazum glede žogice ali je prijela stransko linijo ali ne, a se je hitro vse pomirilo. To kaže na to, da smo kljub prisotnim letom, še vedno tekmovalni in ne igramo samo tako zaradi lepšega. 2o minut po poldnevu smo zaključili igranje. Pričakala nas je topla enolončnica, ki nam jo je pripravil kuhar Tomaž. Po razglasitvi rezultatov nam je še pekel na žaru. Izgubljeno energijo smo hitro nadoknadili. Tudi Tinka in Luča sta pri tem pomagali, da žeja ni bila preveč izrazita.

Letos smo zaploskali zmagovalcu, ki je po dolgem času postal Boris Žnidaršič. Popolnoma zasluženo in pošteno. Vemo, da je hendikepiran, vendar trmast in zelo tekmovalen. Do naslednjega leta bo prehodni pokal v njegovi lasti. Pokal sta mu izročila lanski zmagovalec in predsednik kluba Tim Janežič. Pokal bo sedaj krasila ploščica tudi z njegovim imenom. Drugo mesto je zasedel lanski zmagovalec Marjan Resnik – Lendl, tretje mesto pa po daljši odsotnosti s tega turnirja, Iztok Mahorič. Vsi so prejeli zaslužene nagrade. Organizator se je spomnil tudi na najstarejšega udeleženca Ivana Šela – Kontre in »rookia« Izidorja Grošlja - Izija, ki sta prejela manjšo stekleničko ognjene vode.

Naslednje leto se zopet dobimo na tem turnirju, če bomo le še pri močeh, ki jih po do sedaj videno ne manjka.

Bregov Šimen

2020mendup

   Ko se letni del teniškega leta počasi končuje, ko se vreme počasi ohlaja in lipe z mengeškega športnega parka odvržejo prve liste na teniška igrišča, tedaj se v TK Mengeš pravi boji šele dobro začenjajo. Večina igralcev igra najpomembnejše tekme sezone v končnicah internih klubskih lig, prav vsi pa trenirajo za najpomembnejše srečanje sezone, pravi športni spektakel med Malim in Velikim Mengšem.

   Srečanje se je letos začelo v soboto 14. 9, ko je vodja tekmovanja Leo Jerič ob deveti uri zjutraj prebral pravila tekmovanja ter pozdravil obe ekipi. Ekipo Malega Mengša, sicer letos številčno nekoliko okrnjeno, sta zbrala kapetan Filip Vrhovnik ter njegova desna roka Franci Rahne. Velike Mengšane pa je na igrišče popeljal dolgoletni strateg in maskota Velikega Mengša Igor Maver. Za tihe favorite so tokrat, predvsem zaradi stiske z igralci pri Malem Mengšu, veljali veliki. Prvi tekmovalci so se na igrišča podali malo po deveti uri, ostali igralci pa so se odpravili na malico ter pričeli z navijanjem za svoje favorite. Navkljub vsem napovedim pa so mali v prvi polovici dneva vršili silovit odpor ter dobršen del tekmovanja ostajali v rahlem vodstvu. Kalkulacije so se zaradi napetih obračunov ter tudi nekaj presenečenj vseskozi spreminjale. Ob koncu so se na igrišči 4 in 3 odpravili še zadnji igralci. Rezultat je bil 10:9, v korist Velikega Mengša, kar je v praksi pomenilo, da veliki za skupno zmago potrebujejo eno točko, mali pa obe. Na igrišču 3 sta Dennis Hurwits in Tomaž Zabret premagala kapetana Igorja Maverja in Marjana Resnika ter rezultat poravnala na 10:10. Vse oči so bile tako uprte v centralno igrišče in najmlajšega udeleženca tekmovanja, iz vrst Velikega Mengša Nejca Peterlina, na eni ter Darka Karapetroviča, na drugi strani. Izenačenje po prvih dveh setih je vodilo v tretjega in s tem v podaljšano igro, kjer pa je Nejc Peterlin pokazal vse svoje znanje in psihološko pripravljenost ter priboril veliko zmago za Veliki Mengeš. Veselje ob igrišču med Velikimi Mengšani je bilo nepopisno.

Tudi na letošnjem srečanju pa so nastopila dekleta, katerih je bilo letos nekoliko manj. Nastopile so po tri predstavnice iz vsake ekipe. Z rezultatom 2:1 so letos slavile predstavnice Malega Mengša ter tako skupni izid povišale na 3:1 v korist Malih Mengšank.

Na podelitvi je kapetan Igor Maver slovesno vzdignil prehodni pokal ter napovedal, da bo ta ostal v severnih predelih Mengša vsaj še nekaj let. Skupni rezultat je sedaj 13:10 v korist Malega Mengša, oba kapetana pa sta za naslednje leto napovedala spremembo rezultata v korist svoje ekipe.

Ob koncu se zahvaljujemo vsem, ki so doprinesli svoj del k še eni vrhunski izvedbi tega tradicionalnega srečanja: vodji tekmovanja Leu Jeriču, obema kapetanoma in pomočnikom, oskrbniku Urošu za lepo postrežbo idr. Posebna zahvala pa gre še vsem našim donatorjem, ki so s svojo podporo omogočili kvalitetnejšo izvedbo dogodka.

   Tradicionalno srečanje med Malim in Velikim Mengšem vsakoletno ponudi z zares zanimivimi tekmami, zdravo športno rivalstvo med obema ekipama pa z neverjetnim vzdušjem. Verjamemo, da bo tudi naslednje leto tako. Tu pa se naša letna dejavnost še ne končuje, v teh dneh se namreč končuje interna klubska liga, v kateri igralci igrajo še zadnje dvoboje pred finalnimi obračuni, ki bodo odigrani na zaključku petega oktobra.

Tim Janežič                                                                                                Mengeš, 27. 9. 2019