Get Adobe Flash player

 

Vroče, sončne junijske sobote se nas je trideseterica zagnanih članov Teniškega kluba Mengeš zbrala pred brunarico našega kluba v pričakovanju novega turnirskega dne te pomladi, katerih jih je bilo letos že kar nekaj. Tokratni turnir pa je bil svojevrstna posebnost saj je bil kot prvi turnir v zgodovini kluba, na katerem so bili pari fiksni. Organizatorja turnirja sta bila Jože Skok in Jaka Kruljec.
Petnajst parov, tekme z dolžino do devet dobljenih iger, ter še ena nova posebnost, dvokrožni sistem tekmovanja so napovedovali rekordno dolžino turnirja. Napoved se je izkazala za upravičeno, ko je zadnji igralec zapustil igrišče. Ura na Mengeškem zvoniku je takrat namreč odbila deset zvečer. Turnir je tako trajal rekordnih 13 ur. Skoraj neverjeten rekord pa sta dosegla tudi tretje uvrščena Jaka Kruljec in Dennis Hurwits, saj sta na igrišču zdržala neverjetnih 117 gemov, ter odigrala kar sedem tekem. Celodnevno tekmovanje je tako v poznih večernih urah na dan naplavilo štiri pare, ki so se tekom tekmovanja najbolj izkazali, ter so bili ob podelitvi tudi deležni posebnih počastitev. Na četrto mesto sta se uvrstila tako imenovani ljubitelj sladoleda Gašper Hren – Hrenček, ter igralec s silovitim servisom Brane Sočak – Wawrinka. Odigrala sta pet dolgih tekem, ter na koncu premoč priznala kondicijsko močnejšima Jaku Kruljcu in Dennisu Hurwitsu, ki sta na igrišču zdržala najdlje od vseh igralcev turnirja. Finale je bil delegiran s strani sodnice na sodniškem stolu, kar je bila na naših tekmovanjih novost. Njenemu očesu se ni izmaknila nobena žogica, ter tudi noben prestop ne. Finale je bil precej napet in predvsem zaradi odličnih predstav vseh štirih igralcev zelo gledljiv in na zelo visokem nivoju. Po težki borbi pa sta premoč nad drugo uvrščenima Boštjanom Jermanom – Jerryjem in Tomažem Zabretom – Hanzijem z 9:6, kronala eden najboljših(če ne celo najboljši) igralcev kluba Aleš Šporn, ter specialist za dvojice Brane Košir. Tekom celotnega tekmovanja sta ostala neporažena, ter nanizala kar pet bolj ali manj suverenih zmag. Nagrade za prve tri so poklonili visoki funkcionarji kluba, organizatorja Jože Skok in Jaka Kruljec, ter predsednik Marjan Mušič.
Posebna zahvala pa gre tudi vsem trem natakaricam( Liza, Lena in Lucija), ter Andreju, ki je skrbel, da igralci čez dan niso bili lačni in pa seveda obema organizatorjema. Ob dobri glasbi, hrani, pijači, predvsem pa družbi in izrednemu vzdušju, kar je v našem klubu že stalnica smo ob diskusijah in sklepnih mislih dneva s skupnimi močmi ugotovili, da je treba današnji turnir obvezno ponoviti.

Mengeš, 30. maja 2015

Zadnjo majsko soboto 2015 je bilo na teniških igriški Teniškega kluba Mengeš odigrano že deveto srečanje dveh ekip članov kluba. Za Mengeš lahko nastopajo samo tisti igralci, ki stanujejo v samem kraju, ostali člani, tudi iz vasi, ki sodijo v Občino Mengeš pa za Nemengšane.
V zgodnjem dopoldnevu smo se zbrali pred brunarico, opravili žrebanje, se fotografirali in začeli z igranjem na petih igriščih. Nemengšani so začeli silovito. Po prvih petih igrah so že vodili s 5 : 0. Izkoristiti so nameravali odsotnost nekaterih najmočnejših igralcev Mengšanov. Tudi sami niso imeli vseh najboljših v ekipi, vendar so bili odločeni, da svoj zbir skupnih zmag povečajo za 100 %: na celi dve. Bolj se je dopoldan prevešal v popoldan, bolj je bila na obzorju uresničljiva njihova namera, vodili so že s 7 : 2. Manjkala je samo še ena zmaga. Po igrah dvojic je bil končni rezultat 11 : 4 za Nemengšane. Zaslužena in dolgo pričakovana zmaga. Veliko olajšanje za njih, saj je skupni rezultat teh dvobojev sedaj zmanjšan na 7 : 2 za Mengšane.
Prvič tekmovanja ni vodil naš starosta Franci Zabret. Njegova odsotnost se je poznala tako pri organizaciji kot pri izvedbi. Na koncu smo le podelili prehodni pokal zmagovalni ekipi. To opravilo in nekaj besed sta prevzela predsednik Marjan in Leo. Selektor zmagovalcev, Igor Založnik, je visoko dvignil pokal in ga kar ni hotel dati iz rok. Zopet so se izkazali Mušičevi: Marjan okoli žara, dekleta pa s hitro strežbo.
Ob izboru napitkov, obveznih pogovorov in nekaj zbadanj, smo si zaželeli zopet na snidenje naslednje leto, ko bo 10. jubilejni dvoboj.

PO INFARKTNI KONČNICI MENGŠANI ZNOVA BOLJŠI OD RADOMLJANOV
  Šesta izvedba teniškega obračuna med prijateljskima teniškima kluboma je bila najbolj dramatična doslej. Čeprav je poscana Zofka grozila, da bo odplavila srečanje, se je zahvaljujoč odlično pripravljenim terenom v Radomljah vse izteklo po vnaprej predvidenem programu, le prvi dve tekmi sta selektorja Andrej Kraševec in Dušan Planinšek preselila v dvorano Harmonija v Mengšu. Gostitelji so bili tokrat res radodarni, ne le z vrhunsko pripravljenimi dobrotami z žara, prijazno so se do nas obnašali tudi na igriščih. Kajti; še preden se je dvoboj komajda dobro začel, že smo Mengšani vodili s 5:0. Udobno prednost smo nato vse dopoldne ne le ohranjali, ampak celo poviševali. In po nekaj manj kot polovici načrtovanih dvobojev vodili že z 11:4. Do skupnega zmagoslavja nas je okrog dveh popoldne ločilo le še šest zmag; a mrk slej ko prej pride in Mengšane je med 14to in 17to uro dobesedno zatemnilo. Sedem zaporednih porazov, dva od teh nesrečno v podaljšani igri, in rezultat na semaforju(11:11) je napovedoval dramatično končnico. Radomljani sicer tudi v nadaljevanju nikoli niso prišli v vodstvo, ves čas so nas lovili in nas znova ujeli pri rezultatu 16:16. Ostal je le še en dvoboj in sicer sta morala veliko odgovornost v dvojicah prevzeti Igor Maver in Darko Zupančič. In resnično dokazala, da imata ogromno med nogama. V pravem južnoameriškem vzdušju sta proti na papirju boljšima nasprotnikoma odigrala življenjsko partijo; iz gema v gem sta bila bolj samozavestna in s tem tudi bolj zanesljiva, medtem ko sta Radomljana očitno podlegla silovitemu pritisku razigranega občinstva. Rezultat 9:2 za Igorja in »Župco« je pomenil novo veliko zmago proti odlični ekipi iz Radomelj, za nagrado pa sta se naša junaka, ki sicer bolj prisegata na cviček, slikala z aktualno kraljico terana gospodično Katrin s Krasa.11045433 389309351258175 4876400002566925786 n
Po šestih dvobojih Mengšani tako vodimo s 4,5 :1,5(prvi dvoboj se je namreč končal neodločeno) in vsi skupaj se že veselimo nove zimske izvedbe, ki bo decembra prvič v »naši« Harmoniji. Komaj čakamo…..

Mengeš, 24. maja 2015
Pravijo, da je sedmo leto zakona kritično, nato pa je takšno vsako naslednje leto. Ali to velja tudi za vsakoletni teniški turnir dedkov?
Zopet smo se dedki zbrali na igriščih TK Mengeš, da preverimo svoje teniško znanje. Čeprav je bilo kar nekaj dela za Bregovega Šimna, pooblaščenca organizatorja, da je spravil ta kritični sedmi turnir pod streho. Polulana Zofka je še kar plahutala s svojimi krili in pošiljala dežne kaplje in to še z veliko večjim veseljem tem bolj, ko se je bližala sobota. Nismo se dali: igrali smo v nedeljo, da smo jo prelisičili. Sonce je našo vztrajnost poplačalo pri okrepčilu in s toplimi žarki ogrelo prepotena telesa. Zbralo se nas je zopet 16. Samo eden med nami še ni okusil radosti vnukov, čeprav bi jih po svojih letih in letih njegovih naslednikov moral imeti že cel kup. Kaj čakata njegova dediča? Pa nič zato, saj je bil med sebi enakimi tako po videzu kakor po pameti in znanju vihtenja teniškega loparja.
Letos smo začeli igrati uro kasneje kakor je bilo v navadi na dosedanjih turnirjih. Prostorniku smo želeli omogočiti, da bo čim bolje pripravil igrišča, ki so bila v zadnjih treh dneh pošteno namočena. Igrali smo na presenetljivo izredno dobrih igriščih. Leo, ki zadnje dni nadomešča Andreja, si zasluži našo posebno pohvalo. Nestalne dvojice smo se pomerile na štirih igriščih in odigrale pet kol po sedem iger. Igranje je potekalo mirno in tekoče. Le v zadnjem kolu, si je nekdo med nami zaželel malo povzdigniti glas, da bi vedeli, da je še vedno med nami. Prijetna popestritev.
Kdo je bil zmagovalec? Vsi, ki smo bili na teniških igriščih dan pred nekdanjim praznikom Dneva mladosti. Pa vendarle: tretje mesto je osvojil Boris Žnidaršič s štirimi zmagami, drugi je bil Jože Skok z vsemi petimi zmagami, zmagovalec pa je postal Ivan Juretič s samo tremi dobljeni igrami več kakor Jože. Tudi Jeričev Franci je bil zadovoljen. Vesel je bil, ko je videl kako veseli so bili tisti igralci, ki so ga premagali. Spomnili smo se na Francija Zabreta, ki ga letos žal ni bilo na turnirju, saj mu zdravje zadnje čase nekoliko nagaja. Zaželeli smo mu hitrega okrevanja, da bo zopet med nami preizkušal svoj znameniti forhand udarec. Franci Jerič se je obvezal, da ga bo obiskal in mu posredoval naše pozdrave.
Okoli žara je imel glavno besedo predsednik Marjan. Ko smo zaključili z igranjem so nas že čakale okusne dobrote z žara. Poznalo se je, da so bile pripravljene z ljubeznijo. Lena je hitro pomagala potešiti žejo, Liza pa je prevzela nadzor nad fotografiranjem. Zahvaljujemo se Igmi s.p. in Igorju Mavru, ki sta prispevala nekaj nagrad za najboljše.
Tudi letos smo bili veseli obiska dveh babic in treh vnukov. Videli smo, da jim je bilo prijetno med nami. Le naj še kdaj pridejo in nam popestrijo naše vsakoletno druženje.
Ali je bil ta sedmi turnir dedkov kritičen, kakor je bilo zastavljeno vprašanje na začetku? Nikakor ne in takšni naj ostanejo tudi vsi naslednji, ki bodo še sledili.

Trzin, 25. maja 2015

Dan zmage v Teniškem klubu Mengeš

Letos smo se lotili obnovitvenih del na naših igriščih. Najbolj so nas motili zarjaveli stebri in strgana zunanja mreža ob igriščih pri brunarici.  Začeli smo pred poldrugim mesec. Porezali smo stare zarjavele kovinske stebre med igrišči 3, 4 in 5 ter jih nadomestili z lepimi pocinkanimi, ki jih je priskrbel Vinko. Jaka je priskrbel gradbenike, ki so s "štemarco"  podrli obstoječo škarpo, "zafršolali"   in zabetonirali novo. Nekaj najbolj zagretih za delo  nas je nato na stebre napelo nosilne vrvi na katere smo potem pritrdili novo kovinsko mrežo. Tudi vhodna vrata na igrišča smo prebarvali in sedaj je skozi svetla vrata, izhod z igrišč prijeten  tudi za tiste, ki igrišča zapuščajo po porazu s sklonjenimi glavami. Pri brunarici smo malo podaljšali nadstrešek in naredili malo zavetja z rolojema za tiste, ki se nam ne mudi domov in radi ob debatah preverjamo svoja znanja. Naš dan zmage smo praznovali na isti dan kot slovenski dan zmage nad okupatorjem. Ker so bila igrišča pripravljena, se je poletna sezona v tenisu lahko začela in skozi novo žičnato mrežo smo lahko opazovali napete dvoboje na:

"Otvoritvenem  turnirju 9. maja 2015"  DSCN4959

Po jutranjem rahlem dežju se je nebo razjasnilo, temperatura je bila ravno prava, da nam glave niso bile preveč razgrete in lahko smo začeli letošnji otvoritveni "šampanjc" turnir dvojic. Turnirja se je udeležilo 29 članov kluba, ki so se bili pripravljeni boriti za nove ATP točke rangiranja v našem klubu. Žal se turnirja zaradi bolezni ni mogel udeležiti naš dolgoletni najstarejši član Franci Zabret, ki je do zdaj vodil  večino tekmovanj. Upamo in želimo mu, da bo bolezen hitro premagal in se nam kmalu pridružil.  Pa tudi župan nas je prišel samo malo pogledat, ker zaradi obveznosti ni mogel nastopiti na turnirju. Škoda, saj  je letos na pripravah na Lošinju dosegel vrhunski rezultat.
Tokrat je prevzel vlogo vodje tekmovanja Leo in po žrebu smo na igriščih pokazali naša teniška znanja. Odigrali smo tri kola  in po seštevku vseh dobljenih iger se je najboljših osem tekmovalcev uvrstilo v polfinale. Veliko presenečenje sta pripravila Tomaž Zabret (Hanzi) in Stane Ocepek (suhec ), ki sta se z velikim številom točk uvrstila v polfinale, kar v prejšnjih letih ni bila navada. Stane je potem z Urošem Bregarjem celo osvojil tretje mesto. Moram pa poudariti, da se je v finale uvrstil tudi David Majcen, ki pa tokrat ni bil "majcen", ampak veliki David. V finalu pa s soigralcem Ljubom Miričem nista bika kos "najglasnejšemu" Matjažu Lobodi in njegovemu "tihemu" soigralcu Jožetu Jutražu, kateri pa je pokazal največji napredek med upokojenci.
Ko pa je bilo tekmovanja konec in so bile podeljene nagrade, se je začel najpomembnejši del današnjega srečanja. Naš predsednik kluba Marjan Mušič, ki nas je danes pogostil s hrano in tekočimi zadevami  je pred kratkim praznoval rojstni dan, pomembno pa je tudi, da se je  upokojil. Zdaj, ko je stopil v šestdeseto leto mu želimo, da bo v "penziji" užival in prejel čim več pokojnin ne glede na to kako visoke bodo. Ob takšnem življenjskem dogodku se spodobi, da slavljenec dobi tudi darilo, zato smo mu ga tudi pripravili. Da pa bi do našega darila prišel z malo truda, smo v pet praznih škatel od teniških žogic skrili darila za Marjana. Postavili smo jih na servirno črto teniškega igrišča, on pa je moral z nasprotne strani igrišča z osnovne črte zadeti s servirnim udarcem čim več škatel. Na razpolago je imel petdeset žogic s katerimi jih je poskušal zadeti. Njegova asistentka pri dodajanju žogic iz košare je bila vedno dobro razpoložena hči Liza. Škatle, ki jih je zadel so bile njegove in seveda vsebina v njih, ostale pa so pripadale klubu.  S servisom je bil 40% natančen, torej je zadel dve škatli, kar pa je po dolgem in napornem celodnevnim tekmovanju kar lep uspeh.  
Upamo, da bo ob naslednjem jubileju  še bolj uspešen, in sicer tako kot je pri vodenju našega kluba.

Mengeš, 10. maj 2015