Get Adobe Flash player


 

DSCN5299

 Druga sobota v septembru je v Mengšu že 19 let v znamenju spektakularnega teniškega obračuna med Malim in Velikim  Mengšem. Zelo malokrat se zgodi, da je dvoboj neizenačen, tako zanimivo in dramatično kot je bilo tokrat, pa tudi že dolgo ni bilo.
Videli smo 22 partij; 15 v kategoriji moški posamezno, pet tekem dvojic in prvič doslej dve ženski tekmi. Bolje so srečanje odprli tenisači Malega Mengša, saj so po bolj ali manj prepričljivih zmagah A. Vrhovnika, Jovičeviča, D. Jeriča in Grošlja povedli s 4:1, le M. Majcen je prispeval točko za Veliki. Drugi krog  je bil zvečine v znamenju tekem dvojic. Pričakovano sta za severnjake zmagala para Maver/Župančič in J.Skok/M.Cerar, za jug pa sta slavila Sočak/Jerman in kar malce presenetljivo Lopatič/Rahne. Je pa v drugi seriji tekem za lepo presenečenje poskrbel Ž. Skok z zmago nad izkušenim, a tokrat nekoliko utrujenim Ločanom Lobodo.
Na slabi polovici srečanja je bil torej rezultat 6:4 za Mali Mengeš. Nato so na vrsto prišli tenisači iz prvega kakovostnega bobna in v treh zelo izenačenih in kakovostnih tekmah so krajšo potegnili v Malem Mengšu. Rigler je premagal Dolinarja,po podaljšanih igrah pa je Jakopin slavil proti Sitarju in na veliko navdušenje številnih gledalcev mladi Hren proti »robotu« Starčiču. Za uteho Malomengšanom je F. Vrhovnik v najbolj izenačenem dvoboju sploh strl odpor žilavega Ladija, dokaj presenetljivo pa je slavila tudi dvojica T. Zabret/Marucelj.
V obeh ženskih partijah sta bili favoritinji na papirju Neja Majcen in Olga Avsenik, a sta Liza Mušič in Maja Hurwits tudi vsem moškim dokazali, kako se bori za barve Malega Mengša. Po njunih srčnih zmagah je kazalo , da je počasi že vsega konec.
A sever se ni dal; bolj ali manj pričakovano so svoje tekmece nadigrali še N. Skok, Janežič in Pišek in rezultat je bil nekaj pred 18to uro po več kot osmih urah spopada izenačen na 10:10. Napetost je bila na vrhuncu, vse oči pa uprte na prvi dve igrišči. A Lap in Vah sta dokaj zanesljivo opravila s tekmecema in dokazala, da so v Malem Mengšu veliko postorili tudi na področju psihološke priprave. 12:10 je bil torej končni rezultat še enega fantastičnega dne v Teniškem klubu Mengeš in vodja tekmovanja Leo Jerič je prehodni pokal slovesno izročil selektorju zmagovite ekipe Jaku Kruljcu. Prvi mož Velikega Mengša Igor Maver je pošteno priznal poraz
 in čestital nasprotnikom ter si verjetno mislil, da bo še veliko Pšate moralo skozi Mengeš, preden bo Veliki izenačil rezultat. Po devetnajstih letih Mali namreč vodi že z 12:7.

Zadnjo junijsko soboto, in sicer 27. 6. 2015 je na vrsto prišlo še zadnje turnirsko dejanje spomladanskega dela sezone. Odprto prvenstvo Mengša vsakoletno postreže z zanimivimi dvoboji, ter s kondicijsko napornim celodnevnim programom. Tudi letos ni bilo prav nič drugače.
Veliko število igralcev je bilo razdeljeno v tri kategorije, in sicer: otroci(osnovna šola), moški do petdeset in moški nad petdeset let. V najmlajši kategoriji je v finalu slavil Jaka Peterlin, ki je po manjši poškodbi  premagal svojega mlajšega brata Nejca, ter vsem v starejših kategorijah pokazal, da ima namen, ko še nekoliko zraste zmagovati tudi v starejših skupinah. V kategoriji nad petdeset let je bil najboljši Ljubo Mirič, ki je v trzinskem finalu premagal Ivana Juretiča. Po težki borbi za tretje mesto pa je z zmago v podaljšani igri nad Jožetom Skokom na najnižjo stopničko stopil ultramaratonec Ladi Hribar. Največ udeležencev je bilo v kategoriji moških do petdeset let, kjer se je tekmovanje celo podaljšalo na nedeljo. Po težkih bojih so se v polfinalu znašli Andrej Peterlin, Uroš Bregar, Matjaž Loboda in Tim Janežič. V prvem polfinalu je Janežič premagal Peterlina, v drugem pa Loboda Bregarja. Časa za počitek ni bilo, saj se je nebo vedno bolj oblačilo, radarska slika pa je napovedovala prihod popoldansko-večernega deževja. Kljub naglici, vodstvu tekmovanja finala in tekme za tretje mesto ni uspelo spraviti pod streho. Obe tekmi sta bili preloženi na nedeljo zvečer. V tekmi za tretje mesto je Uroš Bregar premagal Andreja Peterlina z zelo tesnim izidom v podaljšani igri tretjega niza. Finale je bilo polno preobratov in zahtevnih točk, na koncu pa je Timu Janežiču uspelo streti odpor »mistra Loke« Matjaža Lobode in se zavihteti na prvo mesto.
Najboljši igralci so dobili pokale in medalje, ter praktične nagrade. Vsi udeleženci turnirja pa so se lahko okrepčali z odlično spečenimi jedmi z žara in poklepetali ob hladni pijači, ki je na tako vroč dan zelo prijala. Za zelo uspešen turnir gre zahvala predvsem vodji turnirja Marjanu Mušiču, ter seveda njegovim hčerkam za strežbo na dan turnirja.

Mengeš, 30. maja 2015

Zadnjo majsko soboto 2015 je bilo na teniških igriški Teniškega kluba Mengeš odigrano že deveto srečanje dveh ekip članov kluba. Za Mengeš lahko nastopajo samo tisti igralci, ki stanujejo v samem kraju, ostali člani, tudi iz vasi, ki sodijo v Občino Mengeš pa za Nemengšane.
V zgodnjem dopoldnevu smo se zbrali pred brunarico, opravili žrebanje, se fotografirali in začeli z igranjem na petih igriščih. Nemengšani so začeli silovito. Po prvih petih igrah so že vodili s 5 : 0. Izkoristiti so nameravali odsotnost nekaterih najmočnejših igralcev Mengšanov. Tudi sami niso imeli vseh najboljših v ekipi, vendar so bili odločeni, da svoj zbir skupnih zmag povečajo za 100 %: na celi dve. Bolj se je dopoldan prevešal v popoldan, bolj je bila na obzorju uresničljiva njihova namera, vodili so že s 7 : 2. Manjkala je samo še ena zmaga. Po igrah dvojic je bil končni rezultat 11 : 4 za Nemengšane. Zaslužena in dolgo pričakovana zmaga. Veliko olajšanje za njih, saj je skupni rezultat teh dvobojev sedaj zmanjšan na 7 : 2 za Mengšane.
Prvič tekmovanja ni vodil naš starosta Franci Zabret. Njegova odsotnost se je poznala tako pri organizaciji kot pri izvedbi. Na koncu smo le podelili prehodni pokal zmagovalni ekipi. To opravilo in nekaj besed sta prevzela predsednik Marjan in Leo. Selektor zmagovalcev, Igor Založnik, je visoko dvignil pokal in ga kar ni hotel dati iz rok. Zopet so se izkazali Mušičevi: Marjan okoli žara, dekleta pa s hitro strežbo.
Ob izboru napitkov, obveznih pogovorov in nekaj zbadanj, smo si zaželeli zopet na snidenje naslednje leto, ko bo 10. jubilejni dvoboj.

 

Vroče, sončne junijske sobote se nas je trideseterica zagnanih članov Teniškega kluba Mengeš zbrala pred brunarico našega kluba v pričakovanju novega turnirskega dne te pomladi, katerih jih je bilo letos že kar nekaj. Tokratni turnir pa je bil svojevrstna posebnost saj je bil kot prvi turnir v zgodovini kluba, na katerem so bili pari fiksni. Organizatorja turnirja sta bila Jože Skok in Jaka Kruljec.
Petnajst parov, tekme z dolžino do devet dobljenih iger, ter še ena nova posebnost, dvokrožni sistem tekmovanja so napovedovali rekordno dolžino turnirja. Napoved se je izkazala za upravičeno, ko je zadnji igralec zapustil igrišče. Ura na Mengeškem zvoniku je takrat namreč odbila deset zvečer. Turnir je tako trajal rekordnih 13 ur. Skoraj neverjeten rekord pa sta dosegla tudi tretje uvrščena Jaka Kruljec in Dennis Hurwits, saj sta na igrišču zdržala neverjetnih 117 gemov, ter odigrala kar sedem tekem. Celodnevno tekmovanje je tako v poznih večernih urah na dan naplavilo štiri pare, ki so se tekom tekmovanja najbolj izkazali, ter so bili ob podelitvi tudi deležni posebnih počastitev. Na četrto mesto sta se uvrstila tako imenovani ljubitelj sladoleda Gašper Hren – Hrenček, ter igralec s silovitim servisom Brane Sočak – Wawrinka. Odigrala sta pet dolgih tekem, ter na koncu premoč priznala kondicijsko močnejšima Jaku Kruljcu in Dennisu Hurwitsu, ki sta na igrišču zdržala najdlje od vseh igralcev turnirja. Finale je bil delegiran s strani sodnice na sodniškem stolu, kar je bila na naših tekmovanjih novost. Njenemu očesu se ni izmaknila nobena žogica, ter tudi noben prestop ne. Finale je bil precej napet in predvsem zaradi odličnih predstav vseh štirih igralcev zelo gledljiv in na zelo visokem nivoju. Po težki borbi pa sta premoč nad drugo uvrščenima Boštjanom Jermanom – Jerryjem in Tomažem Zabretom – Hanzijem z 9:6, kronala eden najboljših(če ne celo najboljši) igralcev kluba Aleš Šporn, ter specialist za dvojice Brane Košir. Tekom celotnega tekmovanja sta ostala neporažena, ter nanizala kar pet bolj ali manj suverenih zmag. Nagrade za prve tri so poklonili visoki funkcionarji kluba, organizatorja Jože Skok in Jaka Kruljec, ter predsednik Marjan Mušič.
Posebna zahvala pa gre tudi vsem trem natakaricam( Liza, Lena in Lucija), ter Andreju, ki je skrbel, da igralci čez dan niso bili lačni in pa seveda obema organizatorjema. Ob dobri glasbi, hrani, pijači, predvsem pa družbi in izrednemu vzdušju, kar je v našem klubu že stalnica smo ob diskusijah in sklepnih mislih dneva s skupnimi močmi ugotovili, da je treba današnji turnir obvezno ponoviti.

Mengeš, 24. maja 2015
Pravijo, da je sedmo leto zakona kritično, nato pa je takšno vsako naslednje leto. Ali to velja tudi za vsakoletni teniški turnir dedkov?
Zopet smo se dedki zbrali na igriščih TK Mengeš, da preverimo svoje teniško znanje. Čeprav je bilo kar nekaj dela za Bregovega Šimna, pooblaščenca organizatorja, da je spravil ta kritični sedmi turnir pod streho. Polulana Zofka je še kar plahutala s svojimi krili in pošiljala dežne kaplje in to še z veliko večjim veseljem tem bolj, ko se je bližala sobota. Nismo se dali: igrali smo v nedeljo, da smo jo prelisičili. Sonce je našo vztrajnost poplačalo pri okrepčilu in s toplimi žarki ogrelo prepotena telesa. Zbralo se nas je zopet 16. Samo eden med nami še ni okusil radosti vnukov, čeprav bi jih po svojih letih in letih njegovih naslednikov moral imeti že cel kup. Kaj čakata njegova dediča? Pa nič zato, saj je bil med sebi enakimi tako po videzu kakor po pameti in znanju vihtenja teniškega loparja.
Letos smo začeli igrati uro kasneje kakor je bilo v navadi na dosedanjih turnirjih. Prostorniku smo želeli omogočiti, da bo čim bolje pripravil igrišča, ki so bila v zadnjih treh dneh pošteno namočena. Igrali smo na presenetljivo izredno dobrih igriščih. Leo, ki zadnje dni nadomešča Andreja, si zasluži našo posebno pohvalo. Nestalne dvojice smo se pomerile na štirih igriščih in odigrale pet kol po sedem iger. Igranje je potekalo mirno in tekoče. Le v zadnjem kolu, si je nekdo med nami zaželel malo povzdigniti glas, da bi vedeli, da je še vedno med nami. Prijetna popestritev.
Kdo je bil zmagovalec? Vsi, ki smo bili na teniških igriščih dan pred nekdanjim praznikom Dneva mladosti. Pa vendarle: tretje mesto je osvojil Boris Žnidaršič s štirimi zmagami, drugi je bil Jože Skok z vsemi petimi zmagami, zmagovalec pa je postal Ivan Juretič s samo tremi dobljeni igrami več kakor Jože. Tudi Jeričev Franci je bil zadovoljen. Vesel je bil, ko je videl kako veseli so bili tisti igralci, ki so ga premagali. Spomnili smo se na Francija Zabreta, ki ga letos žal ni bilo na turnirju, saj mu zdravje zadnje čase nekoliko nagaja. Zaželeli smo mu hitrega okrevanja, da bo zopet med nami preizkušal svoj znameniti forhand udarec. Franci Jerič se je obvezal, da ga bo obiskal in mu posredoval naše pozdrave.
Okoli žara je imel glavno besedo predsednik Marjan. Ko smo zaključili z igranjem so nas že čakale okusne dobrote z žara. Poznalo se je, da so bile pripravljene z ljubeznijo. Lena je hitro pomagala potešiti žejo, Liza pa je prevzela nadzor nad fotografiranjem. Zahvaljujemo se Igmi s.p. in Igorju Mavru, ki sta prispevala nekaj nagrad za najboljše.
Tudi letos smo bili veseli obiska dveh babic in treh vnukov. Videli smo, da jim je bilo prijetno med nami. Le naj še kdaj pridejo in nam popestrijo naše vsakoletno druženje.
Ali je bil ta sedmi turnir dedkov kritičen, kakor je bilo zastavljeno vprašanje na začetku? Nikakor ne in takšni naj ostanejo tudi vsi naslednji, ki bodo še sledili.

Trzin, 25. maja 2015