Mengeš, 18. junija 2022
Tako kot že je navada, je dedke lepa in sončna sobota pozdravila za njihovo vsakoletno teniško druženje s pridihom malo tekmovalnosti (beri: z veliko mero). Še zadnji vikend pred šolskimi počitnicami je vendarle privabil na teniška igrišča v Mengšu tiste dedke, ki niso odšli na dopust (pa saj ga imajo vendar vse leto, kajne) in bodo nagradili tiste vnuke, ki so še ali so že šoloobvezni, za uspehe v nabiranju in kopičenja njihovega znanja.
12 se nas je zbralo. Bolj ali manj točno. Pričakalo nas je šilce žganja za pospešitev kroženja krvi v žilah, zelo dobra domača salama in doma vložene kumarice, le gauda sir in kruh sta bila iz trgovine. Žrebanje, čudenje ob povišanem prispevku za igranje (zadnjih 10 let je bil enak), kratka navodila pooblaščenca organizatorja, ki tokrat zaradi poškodbe ni igral, fotografija za spomin in že smo zasedli tri igrišča za skoraj tri polne ure. Odigrali smo 4 kola po sedem iger, peto kolo pa smo raje izpustili, ker sta sopara in vročina načenjali naša lepo ohranjena telesa. Nekaterim je bilo premalo igranja, šef naših slavnih »kačarjev« v klubu, ki je tudi igral, pa je lobiral za skrajšanje igranja, saj: »Naša leta in tisti, ki smo malo bolj okrogli, ne bomo preživeli tolikšnega potenja«. Zato smo šli raje v okrilje nadstreška pred brunarico, izprali znoj s sebe, se posedli v senco okoli naše skoraj že legendarne lipe in po potrpežljivem čakanju pooblaščenca organizatorja, da je lahko prišel do besede, prišli do zaključna tega turnirja.
Zmagal je že drugič zaporedoma in tretjič na zadnjih štirih turnirjih (le pred dvema letoma je bil drugi), legendarni Marijan Resnik - Lendl. Tudi drugi, Izidor Grošelj – Izi je imel enako število zmag in dobljenih iger kakor zmagovalec, ima pa to smolo ali srečo, da je mlajši, tako da je zmaga šla v roke starejšega. Enako pravilo je veljalo za tretje mesto, ki ga je dosegel Janez Lopatič, Mladen Jovičevič je bil četrti. Pa tudi za peto mesto je to veljalo. Vse to nam pove, da je bil turnir zelo napet in z enakovrednimi igralci. To je bil tudi čar tega turnirja. Razdelili smo nagrade, ki jih je prispeval pooblaščenec organizatorja, malo pred igranjem pa je vrečko z nagradami prinesel Matoško, ki se je tako oddolžil, ker ni mogel igrati, čeprav je to že ob povabilu povedal. Vse drugače kot tista dva, ki sta zadnje jutro ob 5.40 h in drugi malo pred polnočjo sporočila, da ne moreta igrati. Vse lepo in prav, če bi bil to »normalen« teniški turnir. Pa ni!!! Narejen je tako, da mora biti parno število igralcev, in vsi ki so prijavljeni morajo tudi igrati, drugače se ves sistem igranja sesuje. Vendar so predvideni razni B in C scenariji, ki to težavo prebrodijo, le dela za organizatorja je nekoliko več, ki mora biti hitro in precizno. Kaj je pa z njegovimi živci pa tu ne bomo omenjali. Vedrino na njegov obraz je na koncu prinesel njegov najstarejši vnuk Anže, ki je prišel pozdravit udeležence turnirja. Tudi letos smo imeli novinca. Rookie je bil Branko Košir. Dobrodošel med nami!
Bo v Mengšu ob letu osorej 15. turnir dedkov v tenisu? To ne ve nihče, morda Bregov Šimen. Le povprašati ga bo potrebno.
Bregov Šimen
Mengeš, 14. maja 2022
Drugo največje vsakoletno tekmovanje med člani TK Mengeš se je odvijalo med ledenimi možmi in dan pred polulano Zofko. Vremenski obeti niso bili preveč ugodni, vendar so se vodja tekmovanja in oba selektorja vseeno pogumno odločili, da tekma bo. In ni jim bilo niti malo žal, kljub skrbem, ki so jih imeli zaradi tega. Lepa, sončna in topla sobota jih je bogato nagradila.
38 članov in štiri članice so se pomerili v 21. odigranih igrah. Igrali so od 9. do 15. ure. Pred tekmovanjem je vodja tekmovanja Tim Janežič pozdravil udeležence, pojasnil nekaj pravil tekmovanja in zaželel srečno igranje. Oba selektorja sta imela obilico dela s sestavo ekip, ker veliko članov ni moglo igrati zaradi razno raznih nezmožnosti igranja. Selektor Nemengšanov je skrbno sestavil svojo ekipo, čeprav ni imel na voljo vseh najboljših igralcev. Po povratku na selektorski stolček po dveletnem premoru, si je postavil za cilj, da nikakor ne more dopustiti, da še tretjič zaporedoma prizna poraz in čestita selektorju Mengšanov za zmago. Zagnanost in taktika sta se mu obrestovala. Nekaj so seveda pripomogli tudi teniški igralci, ki jih je vodil (slavospev in samohvala sta izrazita!). Po odigranju zadnje igre se je na razpredelnici, ki je krasila severno steno brunarice, izpisal rezultat 13 : 8 v korist Nemengšanov. V njihovem imenu je iz rok vodje tekmovanja prejel prehodni pokal, ki je po petih sušnih letih zopet varno v njihovih rokah. Ponosno ga je stisnil na svoje nedri in z božajočimi pogledi občasno spremljal na izpostavljenem prostoru, da so ga lahko vsi videli. Od selektorja Mengšanov je prejel čestitke za zmago, ki je nato oznanil, da zaradi poraza odstopa s položaja.
Rezultat vseh dvobojev je sedaj 12 : 4 za Mengšane. Ali se je začelo obdobje zmag Nemengšanov in zmanjšanje razlike, pa bo pokazal čas. Vodja tekmovanja Tim Janežič, selektor Mengšanov Franc Rahne in selektor Nemengšanov Ivan Juretič so se zahvalili vsem igralkam in igralcem za pošteno igranje ter pozvali člane na naslednjo medsebojno tekmo in druženje v letu 2023.
Bregov Šimen
Dve dolgi leti smo v TK Mengeš težko pričakovali sezono, ko bo vse steklo kot smo bili vajeni v, sedaj že razmeroma oddaljeni, preteklosti. Letos smo jo dočakali! Da pa ne bi bil šok prehoda v idiliko normalnosti prehud, je za nekaj sivih las vseeno poskrbelo vreme, katerega smo z dobro voljo organizatorjev ter marljivim delom našega Dušana, ki je tudi letos igrišča vrhunsko pripravil, uspeli obvladati in z uvodnim Šampanjec turnirjem začeti, upajmo da, še eno uspešno sezono.
Organizatorji smo se ob igriščih zbrali že zarana, in sicer v soboto 7. maja, ter zvedavo in tudi nekoliko zaskrbljeno pogledovali v nebo ter na radarsko sliko padavin, ki zaenkrat ni obetala nič hujšega. Počasi so začeli prihajati prvi igralci z njimi pa tudi telefonski klici tistih, ki so v nebo gledali doma. Naposled se nas je zbralo 26 in turnir se je lahko začel. Po treh krogih rednega dela je sledilo četrtfinale, v polfinalu se je kvaliteta iger še dvignila, saj so na igrišča pridišale prve vonjave s Tomaževega žara, ki so navkljub turobnemu vremenu, ustvarjala poletne občutke. Te so ob spodbudah s tribun igralcem v finalu in malem finalu dodale nove energije, pospešile hitrost igre ter doprinesle k zaključku tekem še pred dežjem. Podelitev sta uigrano speljala stari in novi predsednik, ki sta se, celo brez zlorab položaja, uspela oba uvrstiti na oder za zmagovalce. Tretje mesto sta tako zasedla novi prvi mož kluba, Andrej Peterlin, in povratnik v klubske vrste, Stane Žugelj. Na nekoliko višjo stopničko sta se zavihtela Lan Falenti Koncilija in novi član kluba, Peter Kresnik. Na najvišjo stopničko pa sta ponosno stopila stari predsednik, Tim Janežič, in še en novi član, Andrej Schlegel, ki sta ob aplavzu odprla vsak svoj šampanjec ter ga z veseljem podelila med udeležence.
Na koncu lahko še poudarimo, da smo novo sezono začeli s povsem prenovljenima garderobama in sanitarijami, katere smo s pomočjo naših pridnih članov in prijateljev postopoma obnavljali čez zimo, zato se vsem, ki so pri delu kakorkoli pomagali iskreno zahvaljujemo. Sezono začenjamo tudi z novim predsednikom, Tima Janežiča je po preteku mandata zamenjal Andrej Peterlin, kateremu želimo uspešno delo in verjamemo, da bo klub pod njegovo taktirko še naprej deloval uigrano ter napredoval v nove in nove zmage.
Tim Janežič