Srečanjem med Malim in Velikim Mengšem predstavlja najstarejši dogodek v TK Mengeš. Skozi zgodovino je doživel več sprememb tekmovalnega sistema, izmenično so se odvijale dominacije zdaj ene za tem spet druge ekipe, zapisanih je bilo mnogo dramatičnih zgodb, polnih veselja in zmagoslavja na eni ter razočaranja in žalosti na drugi strani. Seveda niso izostali, kot posledica želje po zmagi in močnega rivalstva, niti konflikti med vodstvi posameznih ekip. Starejši člani večkrat omenijo nekdanjo prestižnost tega turnirja, saj se nekdaj tega dogodka ni mogel udeležiti kar vsak, poklicanost v posamezno ekipo pa je za igralca pomenila veliko čast. Danes srečanje predstavlja najpomembnejši dogodek v sezoni, ki vedno znova postreže z napetimi obračuni, prestižnost pa mu ohranja dolga tradicija in, še vedno, močno rivalstvo med ekipama.
24. srečanje smo letos organizirali 12. septembra, vreme nam je ustrezno služilo, dobre volje tudi ni manjkalo, za nekoliko tesnobno atmosfero je poskrbela zgolj epidemija Covid-19, zaradi katere smo morali nekoliko prilagoditi program. Veliki Mengeš je ponovno na igrišča popeljal dolgoletni kapetan Igor Maver, ob pomoči prav tako dolgoletnega pomočnika Dušana Planinška, taktirko nad Velikimi Mengšankami pa je v letošnji sezoni prevzela Olga Avsenik. Male Mengšane je predstavljal večkratni izkušeni selektor Franci Rahne, vlogo pomočnika pa je letos, po velikem uspehu na spomladanskem srečanju med Mengšani in NeMengšani prevzel Igor Tomazin. Žensko ekipo Malega Mengša je zastopala najtrofejnejša igralka TK Mengeš, Liza Mušič. Da pa bi turnir potekal nemoteno in v skladu z vsemi pravili, je nad celotnim tekmovanjem bdel izkušeni vodja tekmovanja in častni član TK Mengeš, Leo Jerič. Žreb, ki je bil opravljen že dva dni pred samim dogodkom, je nakazoval rahlo prednost v korist Velikega Mengša. Veliki Mengšani naj bi bili dominantni predvsem v igrah posameznikov, medtem ko naj bi Mali bili močnejši pri dvojicah. Mnogo bolj izenačeni scenariji pa so se oblikovali pri dekletih. Veliki Mengeš je v spopad krenil zelo odločno ter si v prvih dveh kolih zagotovil udobno vodstvo. Že v prvih dveh krogih je namreč zbral več kot polovico točk potrebnih za končno zmago. Mali so se zavedali svojih prednosti in kvalitet ter »severnjake« vseskozi opozarjali na popoldanski del turnirja, ko so bile na sporedu predvsem dvojice. Njihove napovedi so se izkazale za utemeljene. Bolj ko so se Mali bližali, bolj so se Veliki potili na toplem jesenskem soncu, tako na igriščih kot tudi ob njih. Pred zadnjim kolom so se Mali približali zgolj na točko razlike, nepredvidljivost večine obračunov v zadnjem kolu, pa je v očeh velikih izžarevala upravičeno skrb, navkljub temu, da so po zmagi Nejca Peterlina potrebovali zgolj samo še točko. Eksplozijo veselja pa je v vrste Velikih prinesla novica, da je mengeški Štajerec, Tomaž Magerl priboril zmagovito enajsto točko. Ta poteza ga zgolj še korak oddaljuje do statusa pravega Mengšana, saj se v prostem času, pretežno tudi na naših igriščih, uči klene gorenjske terminologije. Končni rezultat pri moških je bil tako 12 : 9 v korist Velikega Mengša. Napovedi, da se bo pri dekletih odvil tesen obračun so se izkazale kot točne, na koncu dneva so bile namreč v številu osvojenih zmag izenačene. Sledilo je štetje osvojenih gemov, kjer so zgolj z gemom razlike slavile Velike Mengšanke. Slavnostna podelitev je tako potekala v barvah Velikega Mengša, tako pri moških kot tudi pri dekletih. Obe ekipi sta uspešno znižali zaostanek v skupnem rezultatu. Pri moških je skupni rezultat 13 : 11, pri ženskah pa 3 : 2, oboje v korist Malega Mengša. Kapetan Velikega Mengša, Igor Maver je poudaril, da so Veliki v zadnjih petih letih slavili kar štirikrat in napovedal, da se čez dve leti srečamo. Kapetan Malega Mengša, Franci Rahne, pa se je optimistični napovedi severnega kolega zgolj nasmehnil.
Ob tej priliki je treba poudariti obsežnost turnirja in veliko število deležnikov, ki so pri organizaciji tega sodelovali. Posebna zahvala gre tudi našim zvestim donatorjem, ki so nam omogočili še bolj kvalitetno izvedbo dogodka. Zahvala gre vsem kapetanom in njihovim pomočnikom, Leu Jeriču za kvalitetno vodenje dogodka ter Urošu z ekipo za prijetno pogostitev ter seveda še vsem ostalim članom, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi srečanja. Na koncu gre zahvala še vsem igralcem in igralkam za lepe ter predvsem korektne tekme. Naslednje leto bo srečanje jubilejno, do tedaj se bo sicer zvrstilo še mnogo dogodkov, a se lahko novega snidenja dveh rivalskih a hkrati prijateljskih ekip že sedaj veselimo.
Tim Janežič Mengeš, 30. 9. 2020