Daleč je bil že konec poletja 2020, na katerega nam je misel pogosto uhajala v dolgih
karantenskih večerih, ko smo se na nekoliko turobno soboto, 22. maja, ponovno zbrali pred
našo brunarico. Res je bil daleč čas, ko smo tenisači TK Mengeš zadnjič družno in množično
vstopili na naša teniška igrišča in si, kot se v teniški terminologiji pogosto uporablja,
»prekrižali loparje« ter se za tem skupaj poveselili ob naši brunarici. Negotova jesen je
prinesla še bolj negotovo in temačno zimo. Z vsakim dnem epidemije pa je v slehernem
tenisaču naraščala želja po športu, predvsem tenisu, in nestrpno pričakovanje časa, ko bomo
lahko ponovno stopili na igrišča. Zgodilo se je ob koncu meseca aprila, v drugi polovici maja
pa so se razmere že toliko izboljšale, da smo lahko 22. maja organizirali tudi Otvoritveni
turnir sezone 2021.
Nekoliko zaskrbljeno smo pogledovali v nebo in na radarsko sliko padavin, ki je
napovedovala prihajajoče deževje, ki bi nam lahko pokvarilo tako težko pričakovano soboto.
Na našo veliko srečo pa so se dežni oblaki tik pred Mengšem razkrojili, kot da bi se usmilili
naše izjemne želje po uspešni izvedbi turnirja. Vodja tekmovanja, Jaka Kruljec, je opravil
žreb parov in 32 prijavljenih igralcev in igralk razporedil v 3 kroge tekmovanja. Tekmovanje
je potekalo po sistemu tekem na devet dobljenih gemov, osem igralcev, ki zbere največ točk
pa napreduje v polfinale. Pogled na polna igrišča tekem željnih igralcev, ki so uprizorili
kopico lepih predstav, je bil zelo prijeten. Med samim tekmovanjem pa so si igralci energijo,
izgubljeno v dolgem zimskem premoru, pridobivali s pomočjo odličnega bograča in dobrot
naše »žar legende«, Tomaža. Na tem mestu je potrebno pohvaliti še našega oskrbnika Uroša
in njegovo ekipo, ki je prav tako skrbela, da igralci niso bili žejni in lačni. Redni del je na
površje naplavil osem najboljših igralcev, ki so bili nadalje, ponovno z žrebom, razporejeni v
polfinalne pare. Na tretjo stopničko sta stopila Primož Kunej in novinec v našem klubu, Mitja
Mali. V velikem finalu pa sta se ob bučnem navijanju navijačev tribune »Pod lipo« nekoliko
slabše odrezala, sicer turnirski igralec, Branko Sočak, ter še en novinec, ki je presenetil s
svojimi izredno kvalitetnimi udarci, Jože Sironič. Na najvišji stopnički pa sta šampanjec
visoko v zrak dvignila Nataša Falenti in Domen Dolinar, ki sta se predstavila z zelo
konstantno in zanesljivo igro. Igralci so zmagovalce glasno pozdravili in jih nagradili z
bučnim aplavzom. Po koncu tekmovanja je sledilo še druženje, seveda v okviru omejitev za
zajezitev epidemije, ki so še aktualni, in optimistično pogledovanje v nadaljevanje sezone.
Prvo dejanje nove sezone je tako končano, mi pa smo z mislimi že pri novih in novih
aktivnostih, ki jih planiramo v tej sezoni. Veliko se jih bo zvrstilo že v mesecu juniju, na
slednje se že pospešeno pripravljamo. V novoletnem voščilu članom TK Mengeš je bilo
zapisano, da prihaja čas, ko se bomo karantene spominjali s posebnim spoštovanjem in se
veselili dejstva, da je to obdobje za nami. Sedaj je napočil ta čas, veselimo se ga!
Srečanjem med Malim in Velikim Mengšem predstavlja najstarejši dogodek v TK Mengeš. Skozi zgodovino je doživel več sprememb tekmovalnega sistema, izmenično so se odvijale dominacije zdaj ene za tem spet druge ekipe, zapisanih je bilo mnogo dramatičnih zgodb, polnih veselja in zmagoslavja na eni ter razočaranja in žalosti na drugi strani. Seveda niso izostali, kot posledica želje po zmagi in močnega rivalstva, niti konflikti med vodstvi posameznih ekip. Starejši člani večkrat omenijo nekdanjo prestižnost tega turnirja, saj se nekdaj tega dogodka ni mogel udeležiti kar vsak, poklicanost v posamezno ekipo pa je za igralca pomenila veliko čast. Danes srečanje predstavlja najpomembnejši dogodek v sezoni, ki vedno znova postreže z napetimi obračuni, prestižnost pa mu ohranja dolga tradicija in, še vedno, močno rivalstvo med ekipama.
24. srečanje smo letos organizirali 12. septembra, vreme nam je ustrezno služilo, dobre volje tudi ni manjkalo, za nekoliko tesnobno atmosfero je poskrbela zgolj epidemija Covid-19, zaradi katere smo morali nekoliko prilagoditi program. Veliki Mengeš je ponovno na igrišča popeljal dolgoletni kapetan Igor Maver, ob pomoči prav tako dolgoletnega pomočnika Dušana Planinška, taktirko nad Velikimi Mengšankami pa je v letošnji sezoni prevzela Olga Avsenik. Male Mengšane je predstavljal večkratni izkušeni selektor Franci Rahne, vlogo pomočnika pa je letos, po velikem uspehu na spomladanskem srečanju med Mengšani in NeMengšani prevzel Igor Tomazin. Žensko ekipo Malega Mengša je zastopala najtrofejnejša igralka TK Mengeš, Liza Mušič. Da pa bi turnir potekal nemoteno in v skladu z vsemi pravili, je nad celotnim tekmovanjem bdel izkušeni vodja tekmovanja in častni član TK Mengeš, Leo Jerič. Žreb, ki je bil opravljen že dva dni pred samim dogodkom, je nakazoval rahlo prednost v korist Velikega Mengša. Veliki Mengšani naj bi bili dominantni predvsem v igrah posameznikov, medtem ko naj bi Mali bili močnejši pri dvojicah. Mnogo bolj izenačeni scenariji pa so se oblikovali pri dekletih. Veliki Mengeš je v spopad krenil zelo odločno ter si v prvih dveh kolih zagotovil udobno vodstvo. Že v prvih dveh krogih je namreč zbral več kot polovico točk potrebnih za končno zmago. Mali so se zavedali svojih prednosti in kvalitet ter »severnjake« vseskozi opozarjali na popoldanski del turnirja, ko so bile na sporedu predvsem dvojice. Njihove napovedi so se izkazale za utemeljene. Bolj ko so se Mali bližali, bolj so se Veliki potili na toplem jesenskem soncu, tako na igriščih kot tudi ob njih. Pred zadnjim kolom so se Mali približali zgolj na točko razlike, nepredvidljivost večine obračunov v zadnjem kolu, pa je v očeh velikih izžarevala upravičeno skrb, navkljub temu, da so po zmagi Nejca Peterlina potrebovali zgolj samo še točko. Eksplozijo veselja pa je v vrste Velikih prinesla novica, da je mengeški Štajerec, Tomaž Magerl priboril zmagovito enajsto točko. Ta poteza ga zgolj še korak oddaljuje do statusa pravega Mengšana, saj se v prostem času, pretežno tudi na naših igriščih, uči klene gorenjske terminologije. Končni rezultat pri moških je bil tako 12 : 9 v korist Velikega Mengša. Napovedi, da se bo pri dekletih odvil tesen obračun so se izkazale kot točne, na koncu dneva so bile namreč v številu osvojenih zmag izenačene. Sledilo je štetje osvojenih gemov, kjer so zgolj z gemom razlike slavile Velike Mengšanke. Slavnostna podelitev je tako potekala v barvah Velikega Mengša, tako pri moških kot tudi pri dekletih. Obe ekipi sta uspešno znižali zaostanek v skupnem rezultatu. Pri moških je skupni rezultat 13 : 11, pri ženskah pa 3 : 2, oboje v korist Malega Mengša. Kapetan Velikega Mengša, Igor Maver je poudaril, da so Veliki v zadnjih petih letih slavili kar štirikrat in napovedal, da se čez dve leti srečamo. Kapetan Malega Mengša, Franci Rahne, pa se je optimistični napovedi severnega kolega zgolj nasmehnil.
Ob tej priliki je treba poudariti obsežnost turnirja in veliko število deležnikov, ki so pri organizaciji tega sodelovali. Posebna zahvala gre tudi našim zvestim donatorjem, ki so nam omogočili še bolj kvalitetno izvedbo dogodka. Zahvala gre vsem kapetanom in njihovim pomočnikom, Leu Jeriču za kvalitetno vodenje dogodka ter Urošu z ekipo za prijetno pogostitev ter seveda še vsem ostalim članom, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi srečanja. Na koncu gre zahvala še vsem igralcem in igralkam za lepe ter predvsem korektne tekme. Naslednje leto bo srečanje jubilejno, do tedaj se bo sicer zvrstilo še mnogo dogodkov, a se lahko novega snidenja dveh rivalskih a hkrati prijateljskih ekip že sedaj veselimo.
Tim Janežič Mengeš, 30. 9. 2020
Mengeš, 6. junija 2020
Prvo junijsko soboto v letu 2020 smo se že štirinajstič zaporedoma v tenisu pomerili »Mengšani in NeMengšani« Teniškega kluba Mengeš. NeMengšani so bili odločeni, da zbir tekem končno začnejo obračati v svojo korist. Dosedanji rezultat je krepko na strani Mengšanov, 10 : 3. V ta namen je vajeti zopet prevzel stari kapetan, ki se je med zadnjima dvobojema potikal nekje po svetu.
Megleno sobotno jutro je privabilo veliko igralcev k brunarici pred našimi teniškimi igrišči, ki jih letos ureja Dule. (Do sedaj zelo kakovostno in ni videti razloga, da temu tudi v bodoče ne bi bilo tako.) Že zgodaj zjutraj je bil na igriščih in jih pripravil po deževju, ki je v petek dodobra namočilo prizorišče dvoboja. Skupno 53 igralcev in šest deklet se je zbralo pred brunarico. Predsednik Tim Janežič je po fotografiranju obeh ekip na osrednjem igrišču povzel nekaj pravil igranja. Z majhno zamudo po urniku, ki je predvideval prve tekme ob 9. uri, se je začelo prvih pet dvobojev. Že se je videla taktika NeMengšanov: takoj na začetku neizprosen in zagrizen boj proti svojim prijateljem iz nasprotnega tabora in jim pognati strah v kosti. Uspelo jim je. Rezultat je bil 4 : 1 v njihovo korist. Gledalci so v tem nizu iger videli zares »krasotico« današnjega srečanja. Odigrala sta jo Marko Lopatič in Damjan Grašič. En udarec lepši od drugega. Za svojo igro in pošten odnos sta privabljala nemalo odobravanja, čestitk in veliko aplavza. Bravo, fanta! Naslednje leto se ne pozabita odzvati povabilu kapetanov ekip! Naslednjih pet dvobojev je prinesel skupni rezultat 7 : 3 za NeMengšane. Njihovemu kapetanu je po tiho in močno igralo srce in ga navdajalo s ponosom. Tretji niz petih iger je na veliki razpredelnici, ki je krasila severno stran brunarice, kazal rezultat 10 : 5. Le še tri zmage v preostalih desetih igrah in zmaga bo naša, si je mislil in upal na uspeh kapetan NeMengšanov. Pa so se mu načrti, taktike in izkušnje, ki si jih je pridobil v življenju, izjalovili. Mengšani so angažirali svojo trmo in niso hoteli prepustiti primat v klubu »nekim prišlekom«. Izgubili so le dva dvoboja in zmagali s 13 : 12. Tesno, pa vendarle. Povsem pošteno in zasluženo. Igor Tomazin – Ičo je prejel velik prehodni pokal, ki mu ga je izročil predsednik Tim z odobravanjem svoje ekipe, a tudi člani nasprotnikov so mu zaploskali. Čestital mu je tudi kapetan NeMengšanov in mu za naslednje leto obljubil trd, neizprosen, ogorčen, predvsem pa športen in pošten boj. Ičo je visoko dvignil pokal in videlo se mu je, kako mu ponos in zadovoljstvo izžarevata iz zagorelega obraza. Prvič je imel funkcijo vodje ekipe in za nameček tudi zmagal.
Sedaj je rezultat dvoboja 11 : 3 za Mengšane, NeMengšani pa imajo do naslednjega dvoboja dovolj časa, da premislijo in skujejo zmagovito taktiko, kako naslednje leto začeti preobrat in v naslednjem desetletju rezultatsko dohiteti Mengšane. Ena od njihovih bistvenih nalog je predvsem ta, da se odločijo, ali ima dosedanji kapetan še njihovo zaupanje.
Predsednik kluba Tim Janežič, vodja tekmovanja Dušan Planinšek in oba kapetana, Igor Tomazin - Ičo in Ivan Juretič, so se potrudili pri organizaciji in izvedbi. Tudi ekipa iz brunarice je vestno in hitro izpolnjevala razne želje in potrebe tekmovalcev. Če so bile kakšne pomanjkljivosti, naj jim igralci preveč ne zamerijo. Naslednje leto pa zopet na tekmo za primat v Teniškem klubu Mengeš.
Bregov Šimen
Začetek teniške sezone 2020 je, v primerjavi s preteklimi sezonami, potekal nekoliko drugače. Bitka z epidemijo Covid-19 je močno spremenila tudi vsakoletni ritem TK Mengeš, ki je sezono sicer začel ob koncu meseca aprila, kot je bilo v navadi v preteklih sezonah, a pod nekoliko spremenjenimi pogoji. Spremenil se je tudi letni plan aktivnosti, saj so bili vsi dogodki do nadaljnjega odpovedani. Na našo veliko srečo pa je hitro izboljševanje stanja omogočilo prižig zelene luči tudi za nekoliko bolj množične dogodke na prostem ter tako omogočilo pogoje za izvedbo prvega letošnjega turnirja. Otvoritveni turnir smo tako izvedli v soboto 23. maja.
Kar 40 igralcev in igralk se je prijavilo na letošnji otvoritveni turnir. Željni dobre družbe in prvih turnirskih tekem, smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah pred klubsko brunarico ter opravili žreb parov. Tekmovanje smo izpeljali v treh krogih, v katerih smo pare sproti žrebali. Tekmovanje je potekalo tekoče in brez zapletov ter predvsem brez poškodb, kar, po dolgi tekmovalni abstinenci, predstavlja ključen podatek. Ker igrišča TK Mengeš prenesejo le 20 igralcev na enkrat, je vseskozi polovica igralcev močno navijala ob ograji, druga polovica pa prikazovala vrhunske predstave na igriščih. Dodatno energijo smo sproti pridobivali s pomočjo odličnega bograča in dobrot z žara. Iz rednega dela tekmovanja se je v končnico uvrstilo 16 najboljših igralcev, kateri so bili v nadaljevanju ponovno deležni žrebanja četrtfinalnih parov, od tedaj pa so bili pari fiksni. Tekme so postajale daljše in vedno bolj napete, občinstvo vedno bolj razigrano, vzdušje ob igrišču pa se je še bolj razživelo. Zametki profesionalizma pri vseh štirih finalistih so obetali vrhunsko tekmo, pričakovanja pa so se izkazala za upravičena. A začnimo s tretjim mestom. Zasedla ga je mešana dvojica izpod šmarnogorskih in rašiških gozdov, ki sta jo sestavljala Gašper Hren in Olga Avsenik. Kot je bilo že rečeno, smo bili v finalu priča vrhunski predstavi teniških virtuozov, v kateri pa sta nekoliko nižjo stopničko zasedla Filip Bator in Primož Slapar. Na najvišjo pa sta se povzpela najhitrejši igralec v TK Mengeš Damjan Grašič in poznavalec švicarskega tenisa David Majcen. Sledile so čestitke najvišje uvrščenim, izjave za javnost, podelitev nagrad in ostali ceremonial.
Tako se je prvi letošnji turnir počasi končal. Nekateri so višek energije sproščali še v poznopopoldanskih ekshibicijskih tekmah, nekateri celo z lesnimi loparji, kot da bi vedeli, da nas v jesenskem delu sezone čaka t.i. Beli turnir z lesenimi loparji. Spet drugi pa so preostanek dneva preživeli pod lipo ob prijetnih pogovorih in ob pričakovanju novih zmag na prihajajočih dogodkih, katerih letos planiramo še veliko.
Tim Janežič