Dve dolgi leti smo v TK Mengeš težko pričakovali sezono, ko bo vse steklo kot smo bili vajeni v, sedaj že razmeroma oddaljeni, preteklosti. Letos smo jo dočakali! Da pa ne bi bil šok prehoda v idiliko normalnosti prehud, je za nekaj sivih las vseeno poskrbelo vreme, katerega smo z dobro voljo organizatorjev ter marljivim delom našega Dušana, ki je tudi letos igrišča vrhunsko pripravil, uspeli obvladati in z uvodnim Šampanjec turnirjem začeti, upajmo da, še eno uspešno sezono.

   Organizatorji smo se ob igriščih zbrali že zarana, in sicer v soboto 7. maja, ter zvedavo in tudi nekoliko zaskrbljeno pogledovali v nebo ter na radarsko sliko padavin, ki zaenkrat ni obetala nič hujšega. Počasi so začeli prihajati prvi igralci z njimi pa tudi telefonski klici tistih, ki so v nebo gledali doma. Naposled se nas je zbralo 26 in turnir se je lahko začel. Po treh krogih rednega dela je sledilo četrtfinale, v polfinalu se je kvaliteta iger še dvignila, saj so na igrišča pridišale prve vonjave s Tomaževega žara, ki so navkljub turobnemu vremenu, ustvarjala poletne občutke. Te so ob spodbudah s tribun igralcem v finalu in malem finalu dodale nove energije, pospešile hitrost igre ter doprinesle k zaključku tekem še pred dežjem. Podelitev sta uigrano speljala stari in novi predsednik, ki sta se, celo brez zlorab položaja, uspela oba uvrstiti na oder za zmagovalce. Tretje mesto sta tako zasedla novi prvi mož kluba, Andrej Peterlin, in povratnik v klubske vrste, Stane Žugelj. Na nekoliko višjo stopničko sta se zavihtela Lan Falenti Koncilija in novi član kluba, Peter Kresnik. Na najvišjo stopničko pa sta ponosno stopila stari predsednik, Tim Janežič, in še en novi član, Andrej Schlegel, ki sta ob aplavzu odprla vsak svoj šampanjec ter ga z veseljem podelila med udeležence.

   Na koncu lahko še poudarimo, da smo novo sezono začeli s povsem prenovljenima garderobama in sanitarijami, katere smo s pomočjo naših pridnih članov in prijateljev postopoma obnavljali čez zimo, zato se vsem, ki so pri delu kakorkoli pomagali iskreno zahvaljujemo. Sezono začenjamo tudi z novim predsednikom, Tima Janežiča je po preteku mandata zamenjal Andrej Peterlin, kateremu želimo uspešno delo in verjamemo, da bo klub pod njegovo taktirko še naprej deloval uigrano ter napredoval v nove in nove zmage.    

Tim Janežič

V slovenskem športnem prostoru poznamo številna rivalstva, katera opredeljujejo dolga leta napetih bojev dveh športnih konkurentov. Eno najbolj znanih in tudi najhujših je rivalstvo med nogometnima kluboma, Mariborom in Olimpijo. V slovenskem športnem prostoru mu skoraj ni enakovredne primerjave. Samo največji poznavalci športa poznajo primer, ki je nekako konkurenčen, letos to prijateljsko rivalstvo, ki je sicer vzpostavljeno znotraj enega kluba, praznuje 25 let. Govora je seveda o vsakoletnem vrhuncu teniške sezone, Srečanju med Malim in Velikim Mengšem.

   V zadnjem času v naš klub prihaja iz leta v leto več novih članov, skupna številka se tako že počasi bliža dvestotici. Vsak nov član mora vodstvu kluba predložiti osebne podatke, med katerimi je najpomembnejši naslov stalnega prebivališča. Ta namreč določa, v katero ekipo se igralec uvrsti ob prihodu v klub. Če je iz bolj južnih predelov Mengša gre v Mali, če je iz bolj severnih pa v Veliki Mengeš. Vsaka ekipa se tako veseli novih okrepitev in zadržano, seveda povsem v zdravem športnem rivalstvu in obilici dobre volje, gleda na okrepitve nasprotnikov. Priprave na spektakularen spopad ekip se navadno začnejo zgodaj, načeloma že kaka dva tedna pred dogodkom. Tedaj sta tudi letos, z zbiranjem in budnim spremljanjem trenutne forme igralcev, svoje selektorsko delo začela, za Mali Mengeš Jaka Kruljec in Igor Maver za Veliki Mengeš. Kapetanski trak Velikega Mengša si je ponovno nadela Olga Avsenik, Male Mengšanke pa je prevzela Maja Hurwits. Na mesto vodje tekmovanja se je po dolgoletnem vodenju častnega člana kluba, Lea Jeriča, kateremu se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za dolgoletno delo, postavil Tim Janežič. Dogodek so zaznamovale tudi zahtevne okoliščine, povezane z epidemijo Covid-19, zato je bil pogoj za nastop na srečanju izpolnjevanje vsaj enega izmed pogojev PCT. Navkljub temu se je zbralo lepo število igralcev in igralk, in sicer kar 70 v obeh ekipah. Teoretiki so tokrat suvereno zmago napovedovali močni ekipi Velikega Mengša, na drugi strani so sive lase selektorju Malega povzročale številne poškodbe ter tako močno zdesetkana zasedba. Vseeno so Mali v boj krenili odločno in svoje kože niso postavili naprodaj. Po prvih krogih je tesno, s pičlo točko prednosti, vodil Veliki Mengeš, čigar igralci so se, ob pretečih Malih Mengšanih tik za petami, vedno bolj potili v popoldanskem soncu. Po predzadnjem krogu so tesno vodili z 9:8 in zaskrbljeno pogledovali na razpredelnico in tekme zadnjega kroga, medtem Mali niso izgubili upanja in so ob ograji glasno navijali za svojo ekipo. Severnjaki pa so se v zadnjem krogu zbrali in prikazali odlične predstave. Zmagovalno dvanajsto točko je priboril Brane Surla, za tem pa zmago potrdil še Andrej Peterlin in slavje v Velikem Mengšu se je lahko začelo. Še tesnejši je bil obračun pri dekletih, ki so bile na koncu izenačene. Sledilo je napeto štetje gemov in tesna, zgolj za en gem, zmaga Malih Mengšank. Veselje obeh zmagovalnih ekip je bilo nepopisno, vrhunec slavja pa so uprizorili Veliki Mengšani, ki so med proslavljanjem svojega kapetana vrgli v bazen. Pri moških so Veliki po letošnji zmagi že tik za petami Malim, saj je izid 13:12, medtem ko so dekleta Malega Mengša svoje vodstvo nekoliko utrdile, in sicer na 4:2.

   Tako nam je, ob ustreznem sodelovanju članov, katerim se zahvaljujem za razumevanje in kooperativnost, navkljub zahtevnim razmeram, uspelo izpeljati zelo uspešen in lep dogodek, ki pa seveda ne bi dosegel tako visokega nivoja brez obilice prostovoljnega in dobrohotnega dela naših članov. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in izvedbi turnirja. Najprej gre zahvala obema kapetanoma in kapetankama, ki so vložili veliko ur svojega prostega časa. Iskrena zahvala gre našim donatorjem, ki so dogodek finančno podprli. Med množico donatorjev bi izpostavil Braneta Sočka, ki je poskrbel za edinstveno kulinarično popestritev v obliki polnjenega odojka in okusnega bograča. Zahvala gre še kuharju Tomažu, Urošu in Tinki z ekipo za kvalitetno postrežbo ter Stanetu za natančno preverjanje PCT pogojev. Na tem mestu vedno upam, da nisem koga izpustil, saj je sodelujočih zares veliko. Morda bo reklo »V slogi je moč« primerno za zaključek tega članka. Sloga, katero ponazarja sodelovanje in podpora članov, znotraj TK Mengeš daje vodstvu in s tem klubu moč, da se vsakega septembra srečujemo že 25 let. Sam verjamem, da se bomo še vsaj 25 let. Tedaj bo morda rezultat 25:25 in zadovoljni bomo vsi, pa ne zaradi rezultata, temveč zato, ker bo v TK Mengeš lepo že 50 septembrov.

Tim Janežič

Po dvomesečnem premoru, polnem morskih in drugih sprostitvenih užitkov, smo v TK Mengeš v soboto, 4. septembra, uradno zakorakali v jesenski del sezone. Mesec september je ob juniju v TK Mengeš najbolj aktiven mesec. Odvijajo se tekme končnice, vedno zanimive in napete, klubske lige, organiziran je najprestižnejši turnir sezone, Srečanje med Malim in Velikim Mengšem, vsi igralci pa hitijo tudi s prijateljskimi tekmami, saj vedno bolj hladni večeri že nakazujejo, da se počasi bliža konec sezone. Za uvod v ta zelo aktivni del sezone pa po navadi organiziramo turnir dvojic, ki ponovno vzdrami nekaj tekmovalnega naboja.

   Prijetno toplo jutro, vrhunsko pripravljena igrišča, vonj po kavi in sodo število igralcev deljivo s štiri so napovedovali idealen dan. Odločili smo se za izvedbo šampanjec turnirja, ki je pri igralcih načeloma najbolj priljubljen sistem tekmovanja. Sistem temelji na treh krogih tekem, pari se v vsakem krogu posebej žrebajo, osem igralcev, ki zbere največ točk pa naposled napreduje v polfinale, kjer se pari ponovno žrebajo. Zagnanosti in energije tekmovalcem ni manjkalo, saj so si baterije lahko dodobra napolnili že med prvim in drugim krogom, in sicer s pomočjo kranjske klobase. Tako so redni del turnirja zaznamovale lepe tekme in številne atraktivne predstave, ki so naposled naplavile osem najboljših. Ob gledanju končnice so se napolnile tribune, na katerih so lahko izpadli igralci, ki so se na mah prelevili v navijače, ob vedno bolj aromatičnih vonjavah z žara, glasno navijali. Visok nivo turnirja se je pokazal takoj po končanem tekmovanju, na tretjo stopničko sta namreč stopila klasična turnirska igralca, Uroš Bregar in Tomaž Zabret. V finalu smo bili priča lepi predstavi, v kateri sta drugo mesto zasedla Igor Maver in Tomaž Magerl, ki sta visoko v zrak dvignila vinski nagradi dveh priznanih slovenskih vinarjev. Upajmo, da bosta nagradi zadostili izbranima okusoma dveh strokovnjakov. Na najvišjo stopničko pa sta, ob gromkem aplavzu občinstva, stopila Igor Tomazin in Andrej Minodraš, ki sta v finalu navdušila predvsem s kombinacijo kvalitetnih udarcev ter izjemne gibalne dinamike ter zasluženo osvojila vrh podiuma.

   Uvod v jesenski del sezone je tako minil uspešno. Udeleženci smo po tekmovanju še nekoliko posedeli in prediskutirali vsebino tekmovalnega dne. Izogniti se nismo mogli niti, v zadnjem času najbolj popularni temi pogovorov, koroni. Zavzeli smo enotno stališče, v katerem prevladuje upanje na blago prihodnost in želja po možnosti izpeljave vseh zastavljenih športnih ciljev te jeseni.

Tim Janežič